kočerja in koserja

Ker Slovenci nimamo prave ustreznice angleškemu dinner (kosilo se, vsaj v naši zavesti, je prej, čeprav se zadnje čase vse pozneje kosi), nekateri za obed okrog 16.00 ali 17.00 raje kot kosilo rabijo kočerja, kar je sklop okrnjenih besed kosilo in večerja. Kočerja je namreč obed med tema obedoma. Glagol je kočerjati.

Koserja se sliši zelo redko, ponavadi bolj šaljivo in šele po omembi kočerje, ali pa če se komu zareče. Beseda se ne more prebiti v širši krog uporabe, ker zelo spominja na "srati" (koserja). Kljub temu mislim, da bi bila primerna v smislu mizerne popoldanske malice oz. slabega, neokusneha poznega kosila.

V primerih popolnoma neurejene prehrane, kar sledi drugim nevšečnostim, pa se večkrat pojavi celo zakočerja ali bolj spevno zakovirja - nekakšen vse v enem. O okusih in mizeriji tu ni potrebo razpravljati.

Postopek sklapljanja okrnjenih besed je zelo zanimiv. V angleščini je tako npr. nastal brunch (breakfast + lunch). Tudi v slovenščini ima ta način tvorjenja novih besed že dolgo tradicijo (PEKO < PEter KOzina, NAMA < NArodni MAgazin ... kratice v širšem smislu). Če bi hoteli poimenovati obed med zajtrkom in kosilom, bi dobili zasilo, pač, kadar je za obrok bolj "za silo", sicer pa zajilo (zajtrk + kosilo), ki se sliši soroden samostalniku jelo (brez dela ni jela).