SLOVAR
Naslovnica
Najnovejša gesla
Naključno geslo
Gesla po abecedi

za družabene

za pametne

> Razvezani za iTelefone
> Razvezani za Androide

PRISPEVAJTE
Kako naj se lotim?
Dodajte novo geslo
Napišite nov članek
Dopolnite star članek

Razvezani jezik - kaj je to?
Priobčitve
Podobniki

BERITE
Gostujoče pero
Teorija in praksa
Ali veste, da ...

Jok, brate, odpade!

Arhaična fraza iz časov, ko smo še imeli brate. Podobno kot niti pod razno.

Čeprav se tega v vsakdanji rabi ne zavedamo, združuje to reklo v treh besedah kar tri jezike (če smo natančni, jih je celo še več, do šest). Predvsem sta v njem združeni dve frazi, slovenska »Odpade!« in »Jok, brate!« iz hrvaško-srbsko-bosansko-črnogorskega jezikovnega prostora. »Jok« (s krativcem na o) je turška beseda in pomeni kratko in malo »ne«. V južnoslovanske jezike je prešla kot izraz posebno poudarjenega zanikanja (v tem pomenu jo navaja tudi SSKJ). Takšno poudarjeno zanikanje izraža tudi reklo »Jok, brate!« (To bi v nacionalnosubstančno slovenščino lahko prevedli npr. kot: »Tega pa že ne, bratec!«)

Vlogo vzklika plastično ilustrira zabavna zgodbica iz časa bivših Jugoslavij: V prepolnem kupeju natlačenega in počasnega vlaka JŽ sedi tudi mlada ženska s posebno tečnim mulcem. (Kdor se spominja JŽ, dobro ve, da ni prav nič čudno, če je bil tečen.) Da bi ga prestrašila in tako pomirila, pokaže na vojaka, ki sedi v kotu kupeja, in reče: »Če ne boš takoj priden, te bo tale vojak vtaknil v svojo torbo!« Ko vojak to sliši, jezno odgovori: »E, jok, brate, neću! Pa da mi posere lebac, jel?« (Mimogrede, tudi beseda »torba« prihaja iz turščine.)

Med pomeni, ki jih ima glagol »odpasti«, je tudi ta, da se nekaj, kar je že najavljeno, ne zgodi (npr.: »Pouk nam je danes odpadel!« ali: »Predstava odpade zaradi bolezni v ansamblu«), in v tem pomenu je uporabljen kot zagotovilo ali poudarjena trditev, da nečesa ne bo. (Na primer: »Danes pa ne bom pomival posode! Odpade!«)

V času Jugoslavij, delno pa že prej in seveda pozneje, je pogovorna, pa tudi knjižna slovenščina prevzemala posamezne besede in drobce slikovite frazeologije iz jezikov, za katere so skovali skupni izraz »srbohrvaščina«. Tako sta se v slovenščini poleg »bogami!«, »verjeli ali ne« (tako so njega dni na velikih plakatih reklamirali Radio Ognjišče), »jebenti!« ipd. pojavila tudi »jok« in »jok, brate«. Vzklik: »Jok, brate, odpade!« je postal posebno popularen s filmom režiserja Jožeta Bevca To so gadi, kjer ga nenehno ponavlja Meri (Milada Kalezić), dokler je ne začno posnemati tudi drugi liki v filmu, za njimi gledalci filma (ki jih je bilo, ker je bil to eden najbolj gledanih slovenskih filmov vseh časov, več kot 200.000) in za njimi slovenšna cela. Frekvenca rabe tega vzklika se je, vsaj za nekaj časa, opazno povečala, potem ko je film pred nekaj leti predvajala nacionalna televizija. Seveda ključno mesto tega rekla v Bevčevem filmu ni nedolžno. Njegov komični učinek temelji sicer predvsem na nenehnem ponavljanju in se stopnjuje z vsakokratno ponovitvijo (zelo lep zgled takšnega učinka ponavljanja je škripanje vrat v Tatijevem filmu Gospod Hulot na počitnicah, sicer pa sta klasična zgleda ponavljanja v dramatiki npr. "Que diable allait-il faire dans cette galère?" v Molièrovih Scapinovih zvijačah – s komičnim učinkom – in »Brutus is an honourable man« v Shakespearovem Juliju Cezarju, kjer Mark Antonij s ponavljanjem perverzno poudarja ravno Brutovo nečastnost), temelji pa tudi na nepričakovani oz. nekanonični rabi pogovornega jezika, še zlasti pa neslovenskih elementov, v kontekstu kultunega produkta (čeprav lažjega žanra). Tako implicira – poleg vprašanj o razmerju med »visoko« in »nizko« kulturo – tudi kompleksno problematiko razmerja slovenske kulture do t.i. »južnih« kultur.